Ko bom velik bom pilot

Howdy-ho! Tale vikend je biu pa … mnja. Hotu sm ga izkoristt za počitek, ker me je šola vrgla s tira, ampak sm naredu pre-selekcijo. Which is also cool. Folka je blo velik, zdej ga je manj. Nevem točno koliko, ampak vidm nasledn tedn. Tole je blo izi. Tist ne bo. 87% - 92% folka zavrnejo. Mene, upam da, ne bojo.

Aja … tole sm meu srečo, ker ni blo treba met obleke. Kr me kravata še jebe … pa čupav sm še. Čeprow je Niki baje kul. Men je tut, ampak zgleda preveč ne-formalno. Tko da se ošišamo pred finalno, hudo, 3 dnevno selekcijo. Ki je nasledn tedn. Živčn? … lih dovolj. Prpravljen? … nikol dovolj. Cool on the outside? … vedn ’cause I wear my sunglasses at night …

Felix Kröcher - Sunglasses at Night

Poslušljiv, če se prebijete skozi prvi naval butanja. Majkemi

Učer sm si celo mal uredu stran ”O meni” ko sm meu lih par minutk za net, in niso mel MSNja. Pa nasploh mal okrog pometu blog. Fajn mal upedenat. Sm meu precej minutk … sam pol sm šu spat, kr sm meu dons zgodi letaučič. Anyway … I’m back. 8 days …

~Luck Favors The Bold~

Good luck to the People,
Jaszt

Spet Šola. Spet narašča želja po pobegu.

”VIP karte mava za RBD!!!” … in že me ni več.

Izginil sm, telo je tam, leži, z glavo v mapi polni materiala katerega sm že predelou. Centimetr stran od oči mi leži skripta s naslovom Compressor Stall. ”Mmmm..” Že vem kam bežim. Zbežim v nebo. V nočno nebo.

Nočno nebo je nekaj tako lepega, sploh iz mojega zornega kota. Zvezde nad menoj, luči neznanih mest, ki bežijo pod menoj … ah. Zvezde so pa stalnica. Tukaj so še bolj jasne in žareče. Za trenutek se vrnem v realnost, v življenje. Danes letim. Izkazat se morm. Spet zbežim … Zbežim nazaj gor, ampak nekaj je drugače. Nism več sam … zateku sm se h tebi. Poleg mene si, v popolni tišini.Vidim le blesk tvojih oči v noči, in to je dovolj.

Redko sanjam letenje, ampak ko se to zgodi, sanjam kul. Use je kot mora bit. Neskončna srebrna krila na neskončnem modrem nebu. Med zvezdami in lučmi zemlje. Tam sm kamor spadam.

Težko je pogledat sanjam v obraz.

Goldfrapp - Fly Me Away

Težko je pogledat sanjam v obraz, ampak če tega ne storim, nevem zakaj živim

-brb,
Jaszt

Press play. Close your eyes. Feel.

Zakaj obstaja klavir? Zato.

Eric Satie - Gymnopedie 1

There is such a thing as perfection.

Power to the People,
Jaszt

Sedim v šoli. Sve sošolki pridno delata, medtem ko drugi dve govorita o koncertu RBD. Občutek mam, da mi misli bežijo iz glave, iz dosega roke, prav tako zdrava pamet. Ni uredu tole. Zato zbežim. Zbežim kamor edino lahko. V nebo mojih misli…

Pod nebom je morje. Prelepo, neskončno, temno sinje morje. Tja zbežim. Izgine stres, zoprn občutek bližine nepotrebnih ljudi, ki so tako ne-odprti za mnenja drugih. Vse zgine. Ostanem je le jaz. In morje.

Držim se uteži, ki bodo čez par kratkih trenutkov, sledile vodilni vrvi v temne globine. Objet okoli jeklene uteži vdihnem še zadnji, pohlepni vdih zraka, kot bi bila pljuča nesigurna če bodo še kdaj začutila zrak, in se spustim. Stvar zgrmi v globino, z menoj vred. Počasi izginjajo odtenki prelepe modre, zamenja jih črna s svojo neskončno skrivnostnostjo. Kakor neskončno, zevajoče žrelo temačnih skrivnosti. Nekje se konča. Nekje v mrtvih globinah se črna stika s bledikastim dnom, ki je popolnoma brezobličen. Bled pesek, ki še ni uzrl žarkov sonca. Tam … na dnu. Tam so vsi, ki so to počeli pred menoj, pa jih je globina preveč vzljubila. Tam so … v tišini. V miru.

Čutim kako name pritiska moč oceana. Neizmerna mogočnost nečesa nepredstavljivo velikega. Zavem se, kako krhek in nepomemben sm napram oceanu. Občutek imam, kot da me noče poškodovati. Čutiti je kot objem ljubljene osebe. Globje grem, bolši je filing. Ob tej misli se zdrznem, ampak samo za trenutek. Hedonist v meni premaga strah, ki je v tem primeru najbližje razumu. Predam se občutku naraščajočega miru, ki me prevzema. Um je že popolnoma miren, telo mu sledi. Izgine zadnja sled modrine, v temi sm. Sam.

Fear of the dark. Ampak filing je dobr. Plazma iz krvi gre v pljuča, in jim preprečuje, da bi se sesedla. Popolna tema. Ampak filing je dobr. Srce je počasno, nekaj čez 20 udarcev na minuto. Zaspano se počutim, pa vendar buden. Ampak filing je dobr. V globini sm. V črni globini, kjer si najbolj sam. Ampak filing je dobr. Ni samo adrenalin naravna droga. Dopamin je moja. Ušesa bolijo, telo se trese in drhti od mrazu. Ampak filing je dobr. Nasmehnem se …

100 metrov. To bom dosegu.

Bruce Dickinson - Dive! Dive! Dive!

Power to the People,
Jaszt

Odloču sm se, da nardim novo kategorijo, ki bo nekak dnevnik stil. Kaj se je zgodilo šokantnega u mojem šokantnem lajfu. Naslov bo pa tak, ker to izraža mojo samopodobo … tko da - smile

Pizda sm hud. Al pa mogoče izpadem čudn. Zjutri namreč grem u šolo v moji septembrski uniformi, ki je setsavljena iz: japank, khaki hlač, črne majce, sive jopce, očal. Mau je mraz zjutri, ampak faking vroče popoldan, tko da se splača. Tak pridem v šolo, fešnbli late, in … zaspim. Pač ker nism na ekskurziji moram bit u klasu od 08:00 do 13:30. Mam usak dan nalogo, ki jo nardim u pol ure. Potem pa spim. Torej … spim, dokler sošolk ne pograbi napad sadizma¹ in me zbujajo s tlačenjem svinčnikov v ušesa. Oujeah. Med glavnim odmorom nadlegujem fazane s ostalimi tipi iz gimnazije. Športno bomo mel skupaj s 2. letnikom. Oh … kok so mrtvi. Usi so neki reprčki/čefurski. In jih je 10. Ns je 5. In usi treniramo rugby. In naš za športno nas pozim da u sneg igrat rugby. Oh kok so mrtvi. Kašne poglede sm dubu ko sm reku da vsi treniramo. Oh … zabavno bo še .
Pol pa problem moje višine. Bivše fazanke. Kr prpopajo se. K da smo frendi od časov stare zaveze.

Zanimivo je, da mi je kul bit u šoli. Sploh kot trenutno edini predstavnik superiorne rase². Ko bojo jebači se vratili … uf. Pol bo zabavn .

Black Sabbath - The Warning

Pa spet sm se zaljubu. Čevlje sm najdu. Tiste čevlje. Pa so lepi. Pa sam €170. Svašta … so pa tut drugi, k so pisani. Oranžno-rdeče-zeleno-kulski so. Ampak bi pasal sam na kombinacijo: črna obleka, črna srajčka(+ črna kravata). Faking hudo bi blo. I’m a shoe whore…

Ajvar to the People,
Jaszt

1. da, sm ”blažen” med ženami [↩]
2. 4. letnik [↩]

What a day. Ob šestih začne mobi se dret preveč znano melodijo … ”You! I wanna take you to a gay bar …” Aham. Zbudit se bo treba. Tuš … in že mi zmankuje cajta. Pičim dol, vs lep in temn, in se dobim na kavi z mojim war buddy-jem Piškotom. Spijeva kavo in že pičim naprej - u šolo.

Ob okoli 07:30 sm se zavedu da ima frendica rojstn dan. Pa sm jo poklicu. Na Dansko. Bla ful vesela, čeprow sm jo zbudu. Ampak ja …

Pridem do naše šole, nebo je modro, use je kul. Gor po štengah. Nekaj se mi zapiči v oko. Razred prvega letnika. Popravim si držo in izvedem najboljšo imitacijo kapetana, ki jo premorem, uzamem zalet in sunkovito odprem vrata! ”aaaaHA!!!” se zaderem in vseh 33 fazanov se ustraši. Obmolknejo. Strmijo vame. Zaprem vrata za seboj in se odločim malce pozabavati. Slišal sm samo svoje korake, ko sm odločno odkorakal do katedra. Vsi strmijo vame kot ovčke. Na katedru sedi redovalnica. Odprem jo. Gremo po imenih. Vsakega sm poklical in usak je dvignil roko. WTF? Kira čudna? Uglavnem folk dviguje roke … pokličem enga tipa in ena bejba dvigne roko. ??? Aja … emo je. Zlobno se nasmehnem in najn pokažem z žugajočim prstom. ”Kaj?” reče prestrašeno. ”Ti se boš pa še zabaval…” mu odgovorim zlovoljno. Tip čist prestrašen. Must be the ”tall, dark and handsome” thing. Ena metalka me gledala čist presunjeno. To mi pa ni kul … pa sm šu vn. Sm reku, da se še vidmo

Najde me učiteljica in mi reče, da sm uro prezgodenj. Okej, grem na zajtrk. In kakšen zajtrk. Temen, na vrhu slonokoščeno bel v mrzlem kozarcu. Sej lahko pijem Guinness za zajtrk - 1. september je

Nazaj v šolo in formalni sprejem fazanov. Ampak še pred tem je treba pozdravt mlajše klase. Par fantov, par deklet, živjo živjo, ja ja … ja res … klasika pač. Fazani so dobili himno in še par pesmi in vsak svojo sončnico, kakor zapoveduje tradicija. Potem sm pa delou do 13:30 za zgodovino umetnosti. Ful zabavno. Majkemi. Pol sm šu domov in se preusmeril na šeeno kavico s nekom. Ful … mešani občutki pa to. Ona pa je še na morju. Use skp je zmešano. Ampak jz sm dobre volje Kr sm mlad pa svobodn. Pa moški … ful je laži bit moški pomojem.

Uglavnem … moja želja po sadizmu je bila zadoščena … mogoče jutri drugi val who knows

Pa tale komad šeenkrat nalepim.Kr me spremlja že ceu dan in je res tak feel good komad.
Supermen Lovers - Starlight

Summer feelings to the People,
Jaszt

”Sranje! Sadizem! Nehumana ura! 06:00! A ste prfukneni vi in vaš šolski sistem!” tako nekako se je pričel dan. Ampak jebiga, u šolo grem. Usaj fajn soundtrack mam

Supermen Lovers - Starlight

Mogoče grem še do Skalce pred šolo

Power to the People,
Jaszt

In je izginilo še eno poletje. Švignilo je mimo in za sabo potegnilo veter. Res, prehitro je odšlo letos, sploh nisem imel občutka poletja. Kr u šolo bo treba pa učit se pa maturirat pa kaj še use hočejo. Pa sprejemci. O jej. O tem bo še pisanja se mi zdi :D.

Poletja je konec. Vedno sm deprast, ko je treba nazaj v klopi. But not this year. For when monday comes … I shall not! If you want me, you’re gonna have to drag me kicking and screaming! Come and get me! Tonight! We dine! IN HELLL!!!!!!!!! … sam ja, vemo, da ne bo tko. U pondelk grem u šolo. Beda. Kar je še večja beda, je, da je to jutr. Jutr grem u šolo. Ma kdo zanko ?

Evo vam dokaz, da sm na robu. Emo muska. No punk-rock. Ampak ta komad mi sede. Back to the meat grinder tomorrow …

Green Day - Wake Me Up When September Ends

… we don’t need no education …

Usem sotrpinom želim dovolj volje, za novo leto … šole. Vsem tistim, ki pa greste na študij, usi veste kdo ste, vam pa nudim citat ”umrite u mukah”. Ampak veste kdo ste … in se vidimo Oktobra

Vacations to the People,
Jaszt

.. in je ura že nekaj čez tretjo zjutraj, se ti po glavi podijo kaj čudne misli. Par jih bom porbal zabeležiti.

”Zakaj nism zaspan.Pozn je že. Oziroma zgodej. Temno skratka. Mal dogaja u glavi. Jz bi kalamare. Pa hašiš. Ampak najprej hašiš, da vidm kašni so kalamari na hašišu. Kr vem kašni so kalamari brez hašiša. V Peruju je kul če maš 5 gramov hašiša na seb. Če nimaš drugih drog. V Amstrdamu lahko kupiš 5 gramov. Zakaj mislm na hašiš? A to pomaga spat? A bolj kot toplo mleko? Al prbližn enak. Kaj pa brokoli?
Al pa kalcij. Maš lahko preveč kalcija u sistemu? Si pol k ena hodeča kreda. Pa če se obdrgneš ob tablo škriplješ. Arhitektura je postala zanimiva šele po 1950. Al enkrat takrat ko se je končal Barok. Baroka ne maram ker je preveč kičast in nasičen. Ful mam las, morm se ostričt. Pa naučit jebeno kravato zavezat. Prasica. Spet tehnažo poslušam … dons je Umek. Ful ne grem kr bojo usi tm. Na hašišu. To pa ni kul, ker je hašiš zadeva za domače okolje. Če ga neseš nekam kjer je ful folka se ustraš. Hašiš ima ksenofobske predizpozicije. Bogi. Ewan McGregor je tut en patron. Ob četrt čez tretjo zjutraj vrtijo njegov motociklistični dokumentarc kako se fura po Afriki. Patron. U afriki je ful hašiša. Mogoče je problematičen kr tko diši. Ponoč sm ful žejen, na srečo imam pri sebi mojo Evian flašo. Ki je polna vode iz pipe. Pipian torej. Jea! Rame mi se neki zategnejo pa so čist neuporabne, razen kot udarno orožje. Torej so u popolni formi za rugby. Fuknjen šport. Ampak zanimiv. Ta objava naj bo zasebna. Kaj d fak naj to pomen. ”Ta objava naj bo zasebna” pa škatlca za klukco zravn. Kaj je pojnt te objave če je zasebna? A sm omenu, da me ful mede tale nova konfiguracija … stvari. No, me. Zvenim kot kubanski priseljenec ”No me gusta!!” Ali povprečna babica prepozna hašiš. Ali rugby. Ali lahko povprečna babica na hašišu igra rugby? Pomoje lahko. Sej majo naravno nizko težišče, tako kot želve. Slednje so maskote našega Rugby Kluba. Kaj če bi ble babice. Kako bi se odločl čigava babica bo na trenirkah. Vrjetn bi zmagala Slavica. Ona ma une rugby poteze. Kva bi sedli eni čevapi pa ledeno Laško. Pa kej za pit. Ful sm zaljubljen. Logitech Z 5500. Nekaj čez €300 za set zvočnikov k ti sesuje … stvari. Grem h frendu enkrat na demonstracijo. Pač to bi meu ane. Kr moji so že malce hrečšoči. A ma kdo kej za narest pa rab pomoč? za €300? Tko mam u mislih nevem … uredit zbirko DVDjev … al pa oprat letalo. Al pa ga prepeljat kam. To bi šlo. Al pa psa na sprehod peljat. Anyone?
Psa bi meu. Črnega nemškega ovčarja. Pa germansko ime bi meu. Jürgen. Pol bi lahk zajebano hodila na sprehod. Jürgen und seinen Führer! Kr konc poletja je. Šit. Inox ma kr frej. Jz pa u šolo. Pedr. Sam zato k kadi hašiš in je kul. ”

… svašta

Ta stavek sm v tem in prejšnjem tednu slišal … prevečkrat. Ljudje se še vedno bojijo tistega, česar ne razumejo. Potem slišijo, da po svetu v kratkem času strmoglavi nekaj letal, in že so odločeni za celo življenje, da se bodo tega bali. Ja, letenje je še vedno ponekod bav bav.

Ne mislm sprožit še ene epizode bitke žensk proti moškim, ampak žal, opažam, da ta in podobne stavke izgovarjajo najpogosteje prav ženska usta. Sploh poleti, ko se usi nekam odpravljajo s letalom. Prešnji tedn so me kliknile 3 punce, katere poznam bolj bežno, in mi povedale, da u bližnji prihodnosti letijo in, da so na smrt prestrašene. Jim rečem, da je letenje varno in zabavno. Reče ena ”okej, sam, kaj pa če se propeler ustav??”. ”Propeler?” si mislim in jo vprašam a gre letet s fotrom al stricem u Lesce al kej podobnega. Reče ženska ”v New York”. Ja pol je pa res problem če se propeler ustav, sploh ker se u New York leti samo, in izključno samo s Cessno 152¹.

Ji rečem, da so motorji malce drugačne zverine kot si ona to zamišlja. ”Aja, kake pa?”. Sm ji reku, da ji ne bo nč pomagal če ji povem kako reč deluje, kako se imenuje ali zakaj binglja prav tam na krilu.

Zanimivo se mi zdi, da te bejbe, k se tok bojijo letenja, pravzaprav nč ne vejo o tem in majo neke svoje koncepte o tem. Pa nobena ni iz ljubljane. Nepovezan podatek morda.

Letala pa padajo z neba odkar jih mi pošiljamo gor tako to je in tako to bo. V 53% nesreč, je treba krivdo zvaliti na pilota. Pač Errare humanum est. Ampak če pomisliš … tip, ki sedi u kokpitu, je tm ker je to si želeu od malega. Tip je še zdej zadolžen, ker je šou na najdražje tečaje in prestau najhujša testiranja samo zato, ker hoče bit tm. O vsakem profesionalnem vzletu in pristanku je sanjal ko je bil mlajši. Zamislil si je občutek ko s tekočim gibom rok potegne in vzdigne nos njegove jeklene ptice navzgor in zagleda neskončno modrino neba. Sam to hoče. Pa še plačan je za to. Se mu zdi smešno najbrž … dela točno, kar hoče, pa še plačan je zato.

Piloti so zaupanja vredni

Aviation to the People,
Jaszt

1. Cessna 172 bi bila prevelika za tako pot [↩]